Oglaševanje

Prelomno odkritje: ljudje so ogenj netili veliko prej, kot je veljalo doslej

author
N. M. A.
11. dec 2025. 05:10
Najdišče
Foto: British museum

Britanski znanstveniki so v Barnhamu odkrili dokaze, da so ljudje ogenj netili že pred 400.000 leti, kar je 350.000 let prej od prejšnjih domnev. Najdba minerala pirit dokazuje namerno kurjenje, ne le uporabo naravnega ognja. To je omogočilo kuhanje, razvoj možganov in družbe zgodnjih neandertalcev.

Oglaševanje

Britanski znanstveniki so v reviji Nature predstavili dokaze, da so si predniki človeka ogenj podredili mnogo prej, kot je veljalo doslej. Najdišče v Barnhamu v vzhodni Angliji namreč razkriva, da je do namernega netenja ognja prihajalo že pred 400.000 leti. To mejnik prestavlja kar za 350.000 let v preteklost, saj so najstarejši doslej potrjeni dokazi z neandertalskih najdišč v Franciji stari "le" okoli 50.000 let.

Raziskovalci Britanskega muzeja so na najdišču v Suffolku odkrili žgano glino in kremenove pestnjake, ki so popokali zaradi vročine. Ključna najdba pa sta bila kosa železovega pirita, minerala, ki ob udarcu ob kremen iskri. Ker pirit v Barnhamu ni naravno prisoten, sklepajo, da so ga prebivalci zbirali namensko, ker so poznali njegove lastnosti za vžig netiva.

Štiriletna analiza je izključila možnost naravnih požarov. Geokemični testi so potrdili temperature nad 700 stopinj Celzija in večkratno kurjenje na istem mestu, kar kaže na zgrajeno ognjišče. Čeprav se sledi ognja redko ohranijo, so jih tu pred uničenjem obvarovale starodavne jezerske usedline, poroča AP.

Arheološko najdišče

Arheološko najdišče
Arheološko najdišče
Arheološko najdišče

Odkritje ima velik pomen za razumevanje evolucije. Ogenj ni prinesel le toplote in varnosti, temveč je s kuhanjem omogočil uničenje patogenov in lažjo prebavo hrane, kar je sprostilo energijo za razvoj večjih možganov. Chris Stringer iz Naravoslovnega muzeja meni, da so bili prebivalci Barnhama zgodnji neandertalci, katerih fosili kažejo na napredek v kognitivnih sposobnostih.

Ognjišča so postala tudi središče družabnega življenja, pripovedovanja zgodb in načrtovanja, kar je verjetno spodbudilo razvoj jezika in kompleksnejše družbe. Kustos Nick Ashton je najdbo označil za vrhunec svoje kariere, saj odgovarja na vprašanje, kdaj se je človek osvobodil odvisnosti od naravnih požarov in se naučil ustvariti plamen po lastni volji.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih